Islandija - narava z drugega sveta
Navdahnjeni z vabljivimi ukrepi glede možnosti potovanja v njihovo fantastično deželo so nam spomini odtavali k našim severnim obzorjem iz l. 2017, na najbolj divjo evropsko destinacijo, Islandijo 🇮🇸. K Mojci, ki se namaka v topli reki, k Filipu, ki pleza za slapom, k Jakobu, ki preskakuje razpoke v ledeniku in h klikom mojega fotoaparata, ko v objektiv lovim simpatične njorke.
Iz današnje perspektive se oziram na poglavitna doživetja, na slapove, ledenike in vulkane 🌋, na fjorde in polnočno sonce, na gejzirje, tople vrelce in reke, pa njorke, tjulnje in kite 🐳. In na koncu, zopet iz sveže "post-korona" perspektive, podam nekaj nasvetov in predlogov, kako družinsko in z zmernim budžetom 💰 doživeti divjo Islandijo.
Islandijo zaznamuje moč narave, predvsem vulkanov in vode. Ali obojega hkrati, kar smo za začetek potovanja na najlepši možni način doživeli že prvi dan potovanja - kopanje v topli reki Rejkyadalur. Na koncu enournega sprehoda ob robu s paro prežete doline in mimo brbotajočih žveplenih vrelcev. Reka Rejkyadalur je v zgornjem toku naravnost vrela ♨️, a v delu, kjer se zaradi hladnejših pritokov ohladi na prijetnih 35-40 st. C, je urejeno pravcato naravno kopališče (wow 😮 moment št.1).
Na Islandiji zanimivosti nikakor ne zmanjka in poletni dnevi so dolgi, res dolgi, tako da je v en dan možno stlačiti toliko doživetij, kot jih zmoreš absorbirati. Mi smo tako že v prvi večer, da bi se izognili turistom, uvrstili gejzir Strokkur, ki leži na dokaj obleganemu Zlatem krogu v bližini glavnega mesta. Strokkur je namreč edini gejzir, ki zanesljivo, na vsakih 6-10 minut, požene termalno vodo do 20m, če imaš srečo pa tudi višje v zrak (wow 😮 moment št.2).
Ena od težjih nalog na potovanju po Islandiji je, katere slapove izpustiti. Mi smo se omejili na štiri, poleg Gullfossa še Seljalandsfoss (lahko splezaš nad slap ali se sprehodiš za njim - tretji 😮 wow moment), Skogafoss in Godafoss (na spodnjem videu), ki so bili vsi mogočni, slikoviti in povečini na ali blizu začrtane poti okrog otoka.
Pot na jug nas je popeljala do neskončne črne plaže Reynisfjara, ki jo zaznamujejo stene iz bazaltnih stolpičev (četrti 😮 wow moment) in naravni lok Dyrholaey.
Na jugu se nahaja tudi ena od najbolj fotogeničnih zanimivosti otoka, ledeniška laguna Jokulsarlon z ogromnimi plavajočimi kosi ledu, ki jih ponavadi fotografiramo, ko jih naplavi na plažo iz črnega peska (peti 😮 wow moment). Narava tam včasih oblikuje res nenavadne kose ledu (gl. spodnjo fotografijo, če te na kaj spominja).
Družinske nastanitve na Islandiji stanejo med 100-200€ na noč, če se na deželi zadovoljiš z mobilno hiško, v mestih pa s hostlom ali zelo preprostim apartmajem. Naša prva nastanitev z res lepim razgledom pa je bil čeden lesen bungalov s pogledom na edini ledenik, ki smo ga obiskali -Vatnajokull (šesti 😮 wow moment), kjer se je Mojca nastavila fotografskemu objektivu.
Druga zelo slikovita nastanitev, ta že na vzhodni strani otoka, pa se je bohotila na vzpetini ob fjordu Mjoifjordur, kjer smo se prvič srečali z islandskim makadamom, kar nam je prišlo zelo prav naslednji dan. Z bivanja ob fjordu nam je v spominu ostala peka jagnječjega mesa na žaru z neprecenljivim pogledom na morje, ki se zajeda daleč v celino (sedmi 😮 wow moment).
A se ta spomin ne more primerjati z doživetjem naslednjega dne v Borgarfjordur Eystri, kamor smo naredili največji obvoz, 150 makadamskih kilometrov, da bi od blizu videli eno najbolj slikovitih ptic na svetu sploh, njorko. Pa ne eno, v čudovitem okolju tamkajšnjih pečin poleti gnezdi na stotine njork, ki jih lahko od blizu opazuješ, kako lovijo slanike in z njimi hranijo potomce, če jim jih prej ne ukradejo tatinski viharniki (osmi 😮 wow moment).
Morda še najbolj poseben je severovzhodni del otoka, izrazito vulkanska pokrajina 🌋 in geotermalno področje, kjer imaš občutek, kot da hodiš po Marsu. Povsod para in brbotanje, vonj po žveplu, nerealne barve peska, podzemna jezera in kraterji s sinjemodrimi lagunami (deveti 😮 wow moment) . V to okolje so na primer umeščene naravne toplice Myvatn, ki so cenovno nekoliko dostopnejše kot tiste bolj znane v Blue Lagoon. Nam so bili sicer bolj všeč naravni izviri tople vode urejeni v kopališča.
Ni pa čisto vse na Islandiji po okusu ljubiteljev divjine. Na primer kitolov. Islandija je ena redkih držav, kjer iz komercijalnih razlogov lovijo kite, čeprav se govori, da resno razmišljajo o ukinitvi, saj jim dandanes vsak kit prinese več dobička od turistov. Prestolnica za oglede kitov je Husavik. Upravičeno! Na nekajurnem izletu je ogled kitov zagotovljen, tam se poleti namreč hranijo veliki hrbtoplavuti in brazdasti kiti 🐋, a mi smo ugledali tiste, ki smo si jih najbolj želeli - kite grbavce (deseti 😮 wow moment). Pa čeprav brez "breacha", skoka iz vode.
A s tem doživetij povezanih z živalmi še ni konec. Ker smo člani Z družino v divjino pravi ljubitelji prostoživečih živali, smo preprosto morali poiskati še tjulnje, ki smo jih izsledili in s pomočjo teleskopskega objektiva fotografirali pri počitku na otočku blizu Hvammstangija (enajsti 😮 wow moment).
Ker je Islandija dežela presežkov, smo tudi mi zasledovali "naj" momente in se tako ustavili tudi na najbolj severni točki, na katero smo kadarkoli pripotovali. Kmalu zatem pa se zapeljali še po najnižji, skozi tunel pod morjem. Dvanajsti 😮 wow moment je bilo plavanje v fotogeničnem neskončnem bazenu v Hofsosu 🏊 , z razgledom na Grenlandsko ožino.
Potovanje po Islandiji smo zaključili v glavnem mestu, Rejkyaviku, v katerem živi tretjina, skoraj brez izjeme prijaznih Islandcev. Po ogledu luterantske cerkve Hallgrimskirkja in sprehodu po centralni peš coni Laugarvegur, smo se od Islandije poslovili kakopak s kopanjem, v morski laguni, ki jo na sprejemljivih 18 stopinj C. ogrejejo z geotermalno vodo (zadnji 😮 wow moment).
Za osemdnevno potovanje, na katerem smo obkrožili Islandijo, smo štiričlanska družina porabili okrog 2.500€ (od tega 600€ za letalske karte). Zanimale so nas predvsem naravne znamenitosti in slednje so na srečo brez izjeme brezplačne. Na hrano v restavracijah in alkohol kar pozabite, enkrat smo si na primer privoščili pico 🍕za skoraj trideset evrov, ki se nam je verjetno zaradi cene zdela dovolj velika za dva, sicer pa smo i privoščili piknike ali skuhali kake testenine. Verjemite, da tudi suvenirjev nismo prinesli domov, saj lahko cena majhne volnene ovčke 🐑 doseže nepredstavljivih 70€.
Čeprav smo na potovanju po Islandiji prevozili prek 2.000 km, pa nam je za naslednjič ostalo kar nekaj atrakcij, kot so na primer zahodni fjordi, polotok Snaefellsness in najlepša pohodniška pokrajina Landmannalaugar. Zato smo te dni zastrigli z ušesi, ko je islandska ministrica za turizem objavila, da bodo že 15. junija, ob testiranjih za Covid-19 (brezplačno do 1.7., nato cca 100€), sprejeli popotnike iz Evrope. Pa ko smo pregledali ugodne cene letalskih kart in hkrati ugotovili, da je medtem islandska krona devalvirala za 15%, cene goriva pa padle za dvakrat toliko. Dovolj razlogov, da o vrnitvi na Islandijo že čisto resno razmišljamo. Če pa smo potovalno žilico zbudili tudi v vas, kliknite na spodnji baner 👇 ali se za kak nasvet oglasite na uros@zdruzinovdivjino.com
Da ne bi zamudilii podobnih zgodb, se tukaj naročite na 👉 e-novice iz divjine.