Brazilija, mokrišče Pantanal v zvezni državi Mato Grosso. Jutro je kljub koledarski zimi na južni polobli že vroče. Ob bregu reke São Lorenzo člani odprave Z družino v Brazilijo sedimo v čolnu in se otepamo krvoželjnih komarjev. In čakamo. Na toliko pričakovani klic prek radio povezave: "Onça! (jaguar)!" Srce začne hitreje biti, medtem ko João požene vseh devetdeset konjev hitrega čolna in glisiramo proti mestu, kjer so ugledali samico jaguarja. Z odraslim mladičem, ki je lačen čakal nekje v senci, je, ne ozirajoč se na nas, nepovabljene opazovalce, lovila njun dnevni obrok. Tokrat je na meniju kajman, ki proti najmogočnejši zveri Latinske Amerike nima trohice upanja, da ugleda svetlobo naslednjega dne.
Brazilija je prišla na seznam destinacij Z družino v divjino, šele ko smo po neuspešnih poskusih v deževnem gozdu Kostarike in amazonski džungli Peruja ugotovili, da se lahko največji zveri Latinske Amerike kolikor toliko zanesljivo nadejamo zgolj v brazilskem Pantanalu. Na srečo zvezna država Mato Grosso poleg omenjenega mokrišča ponuja v bližini še dve obiska vredni pokrajini, ki sta nam pred in po fotolovu na jaguarje ponudili kopanje v divjini, opazovanje eksotičnih ptic in čudovite razglede.
Divje kopanje v regiji Nobres pomeni, da te s traktorjem odpeljejo nekam sredi deževnega gozda, kjer se nahaja vrsta kristalno čistih izvirov sladke vode. Njihov blagi tok omogoča vse vrste mokre zabave, od snorklanja do improviziranih spustov po jeklenici, ki se seveda končajo v vodi. Še najbolj zabavna pa je naravna masaža pod slapom, ki pada v tolmun, iz katerega lahko s koščkom banane na palici izzoveš skok požrešnih tropskih rib.
Za ljubitelje ptic in za željne eksotičnega občutka, ki ga vzbudi pogled na orjaške tukane, živopisane araçarije in druge debelokljune frfotavce, je Brazilija prava obljubljena dežela.
En najbolj čarobnih krajev za intimen stik z vreščečimi arami pa Lagoa das Araras, kamor se ob sončnem zahodu v svoja gnezda na fotogeničnih palmah z značilnim vreščanjem vrača na desetine rumenoprsih ar, pa tudi manjših papig in drugih ptic vseh možnih barvnih odtenkov.
Pred milijoni let je morje v geološkem središču Južne Amerike oblikovalo še eno, povsem drugačno naravno znamenitost, ki je zelo smiselen postanek pred ali po obisku Pantanala. Chapada dos Guimaraes je res ospuljiva pokrajina, ki jo zaznamujejo globoki kanjoni, dramatično oblikovani osamelci in predvsem mizaste gore s prepadnimi stenami, s katerih v globine padajo fotogenični slapovi.
A na odmaknjeni zahod Brazilije nismo prileteli zaradi kopanja in slapov. Naš primarni cilj je bilo največje celinsko mokrišče na svetu, ki je med štiriintridesetimi mikro habitati, kjer živijo jaguarji, edini, v katerem niso ogroženi. Vendar Pantanal je velik, do rek Sao Lorenzo in Piquiri kjer se potikajo jaguarji, pa vodi dolga makadamska pot, ki mokrišče prečka na kar stodvajsetih lesenih mostovih.
Na srečo lahko med počasno vožnjo po Transpantaneiri opazuješ nešteto drugih štirinožnih, pernatih in plazečih se prebivalcev tega biotsko izjemno raznovrstnega okolja, na čelu s kajmani, kapibarami, rumenimi anakondami in hiacintnimi arami.
In čeprav smo bili na jaguarje pripravljeni, v sušnem obdobju je namreč ob rekah Pantanala možnost bližnjega srečanja z njimi kar velika, nas je dejanska izkušnja iskreno sezula. Najprej adrenalinska plovba po reki, podobna vožnji v tematskem parku, a kot po scenariju najprej dvakrat v prazno. Nato veliki trenutek, ko se je samica jaguarja odločila za lov in je dogajanje sredi reke pri tem ni niti najmanj oviralo. Kot da nas ni. Zgolj osredotočenost na plen, najprej pritlehno plazenje skozi trsje, nato tiho polzenje po obrežni vodi. Na razočaranje odraslega mladiča, ki je čakal na rečni plaži, je bil lov sicer neuspešen, a naš občutek privilegiranosti, verjemite, nič manjši.
Brazilsko dogodivščino, ki je svoj vrhunec doživela v zgoraj opisanem Pantanalu, smo sicer začeli v razigranem Rio de Janeiru, nadaljevali pod mogočnimi slapovi Iguazu in zaključili na tropskih plažah Ilha Grande. Daljši video povzetek celega potovanja si lahko ogledaš tu👇
Ker prve ne pozabiš nikoli, sta bili tako Brazilija kot jaguarka ves čas in vztrajno v naših mislih. Pa smo se odločili, da se v Brazilijo vrnemo že poleti 2024. In oboroženi z izkustvi zgoraj opisanega potovanja lahko mirne duše obljubimo, da bo spet nepozabno. Za več info o poletnem potovanju in kako se nam lahko pridružiš👇
Če ne želiš zamuditi podobnih zgodb iz prve roke, se lahko tukaj naročiš na e-novice iz divjine ali spremljaš naše pustolovščine na Facebooku tukaj in na Instagramu tukaj.