Borneo, kam na potovanje: Malezija ali Indonezija?

Borneo je tretji največji otok na svetu in edini, ki si ga delijo tri države. Ob razmišljanju o njem kot destinaciji za potovanje, jih večina avtomatsko pomisli na najbolj popularen in logistično enostaven malezijski del, ki pa predstavlja manj kot tretjinski in še to, vsaj kar se morja tiče, gotovo ne najbolj razburljiv del otoka. Oboroženi s svežimi vtisi s pravkar zaključenega potovanja, tako po malezijskem kot indonezijskem delu Bornea, podajamo svoj pogled na to, kako in kje se ga najbolje lotiti.

Endemični rilčarji so ena od ikoničnih podob Bornea

Borneo: Sabah ali Kalimantan?

Medtem ko je sultanat Brunei bolj domena eksotičnih popotnikov, pa odločanje glede Bornea v realnosti pomeni izbiro ene izmed obeh malezijskih provinc oziroma indonezijskega, več kot dvotretjinskega dela otoka. Čeprav ima tudi malezijski Sarawak svoje adute, na primer kraške pojave z jamami, manjši obmorski park z opicami in polavtentično plemensko kulturno izkušnjo, pa mogoče to vendarle ni primarna vsebina, ki jo iščemo na Borneu. Če so tudi vaša poglavitna podoba Bornea deževni gozdovi in tropske plaže oziroma orangutani in koralni grebeni, potem se izbira konkretneje zoži, na malezijski Sabah in indonezijski Kalimantan. Prvi, po eni strani bolj organiziran, z boljšo infrastrukturo, kjer se že z znanjem angleščine daleč pride, a po drugi strani s precej bolj predvidljivo ponudbo v džungli in manj prepričljivimi opcijami na morju. Drugi pa po indonezijsko manj reguliran, z več adrenalina in avtentičnimi otočji, a tudi logistično zapleten in organizacijsko zahtevnejši.

Morski presežki zgolj na indonezijskem delu Bornea

Kam po orangutane?

Čeprav poleg Bornea živijo, v manjšem obsegu, tudi na Sumatri, so orangutani prav gotovo paradni prebivalci bornejske džungle. Kjer so sicer soočeni s precejšnjo izgubo življenjskega prostora, največ na račun plantaž za pridelavo palmovega olja. A ne glede na omenjene izzive, s katerimi se soočajo, boste orangutane na Borneu lahko opazovali na enega od naslednjih načinov. Najlažje v katerem od zavetišč, na primer v Sepiloku, kjer skrbijo, da nekdanje sirote lahko pridejo do hrane tudi potem, ko so izpuščene v bližnjo divjino. Še malo bolj hibriden način so raziskovalni centri, kot na primer Camp Leakey na Kalimantanu, kjer na poldivje orangutane še vedno dvaakrat dnevno čakajo tudi banane. Za povsem divje orangutane pa je potrebno imeti nekaj več sreče na enem od priročnih rečnih safarijev ali pri bolj zahtevni odiseji globlje v primarni gozd.

Poldivje orangutane se od blizu najbolj zanesljivo opazuje v zavetišču

Rečni safariji

Najbolj popularna oblika opazovanja živali v naravnem okolju bornejskega gozda so rečni safariji, ki pa se bistveno razlikujejo med malezijskim in indonezijskim delom otoka. Ob reki Kinabatangan v Sabahu se odvijajo na manjših čolnih, ki zjutraj in popoldne plujejo po reki in njenih pritokih ter iščejo povečini endemične prebivalce razmeroma ozkega pasu deževnega gozda, stisnjenega med plantaže. Endemični rilčarji, dve vrsti makakov in kak kljunorožec vam tu gotovo ne uidejo. Z malo več sreče pa boste uzrli tudi pigmejske slone in na nočni plovbi tudi kako kačo ali manjšega krokodila.

Srebrni langurji imajo oranžne mladiče

V nacionalnem parku Tanjung Puting v osrednjem Kalimantanu pa rečni safariji potekajo po reki Sekonyer na t.i. klotokih, večjih ladjah, ki poleg plovbe služijo tudi za prenočišče. Enostavno sicer, na jogiju z mrežo za komarje, a obogateno z neprecenljivimi zvoki džungle. Živali so, z izjemo slonov in z dodatkom gibonov, zelo podobne kot ob Kinabatanganu, nekoliko večja možnost pa je za opazovanje divjih orangutanov.

Klotoki služijo tako za rečne safarije kot za prenočišče

Plehka morska ponudba ob malezijskem Borneu

Če se glede doživetja džungle in opazovanja njenih štirinožnih prebivalcev lahko dokaj enakovredno odločamo med Kinabatanganom in Tanjung Putingom, predvsem glede na to, ali bi želeli spati na kopnem ali na ladji, pa je pri morskem delu Bornea situacija dokaj jasna. Malezijski del povečini ponuja dokaj plehko paketno izkušnjo na raznih "Survivor" ali "Turtle" otokih, polnih azisjkih neplavalcev v rešilnih jopičih. Edina kolikor toliko spodobna alternativa je otok Mabul, od kjer si lahko privoščite zadovoljiv snorklarski izlet po bližnjih otokih (na dovolilnico za razviti Sipadan je bolje kar pozabiti), a si boste otok delili s sicer slikovitim Bajau Laut ljudstvom, ki pa zvesto svojemu nadimku "sea gipsies" poskrbijo za ne prav rajsko podobo otoka.

Nasmejani najmlajši predstavniki morskih nomadov na Mabulu

Na morju Indonezija nima konkurence

Indonezijski del Bornea na drugi strani ponuja pristni arhipelag Derawan na čelu z atolom Maratua, ki spada med lepše morske predele kjerkoli na svetu.

Tropska plaža na atolu Maratua

A dodana vrednost arhipelaga se bolj kot v plažah z razglednic skriva v morju. Medtem ko ob oseki lahko snorklamo na zdravih koralnih grebenih, ki jih že tako pogrešamo v večini voda jugovzhodne Azije, pa je plima rezervirana za plavanje z nešteto morskimi želvami, ki so povsem navajene na plavalce in snorklarje.

Želve na Derawanu in Maratui so povsem navajene ljudi, tudi otrok :-)

Posebna nagrada - plavanje z nežnimi velikani

Blizu obale indonezijskega Kalimantana se je stkala posebna vez med lokalnimi ribiči, ki lovijo ribe s platform imenovanih bagani, in največjimi ribami na svetu, kitovci. Predvsem mladi, "le" pet do sedem metrov dolgi samci so pravi oportunisti, saj da bi lahko čim prej zrasli vse do odraslih 18 metrov dolžine potrebujejo ogromno hrane v obliki ribiškega stranskega ulova ribic in rakcev.

Tripartitna pogodba med ribiči, kitovci in turisti

Oportunizem pa je oboje ali celo tristranski, saj imajo od občasnega turizma korist tudi ribiči in pa seveda obiskovalci, ki dobimo priložnost bližnjega srečanja z veličastnimi prebivalci Celebeškega morja. Pa brez skrbi, kitovci so po indonezijskem zakonu zaščitena vrsta, v tamkajšnjih vodah so jih našteli skoraj sto in izven ribiške sezone pridno lovijo rakce na kilometer in večjih globinah.

Bližnje srečanje z nežnim velikanom

Potovanje Borneo 2026

Opremljeni s svežimi letošnjimi dognanji bomo naslednje potovanje na Borneo, odvilo se bo med prvomajskimi počitnicami in bo edino v letu 2026, organizirali v celoti na indonezijskem delu otoka. Križarjenje po nacionalnem parku Tanjung Puting, vmesni obisk najbolj znamenitega templja Borobudur in morska avantura na atolu Maratua. Več o potovanju Boreno 2026 lahko zveš tukaj in če te potovanje pritegne, iskreno priporočamo zgodnjo prijavo, saj smo imeli letos dolgo čakalno vrsto.

Jezero Labuan Cermin na indonezijskem Kalimantanu

Če ne želiš zamuditi podobnih zgodb in nasvetov, se lahko tukaj naročiš na e-novice iz divjine ali nas spremljaš na Facebooku in Instagramu.