To poletje bo zaznamavalo vračanje k naravi. Tudi po Evropi, kjer so pred lanskimi protesti proti množičnemu turizmu kraljevala mesta in pestra kulturna dediščina. A višje turistične takse, dodatne omejitve in vstopnine ter jezni pogledi domačinov nas bodo še bolj oddaljili od urbanih središč, gneč, pločevine, čakanja v vrstah in navitih cen. Na srečo Evropa nudi še veliko več od naštetega, le pobrskati pod površjem je treba.
AZORI
Na Azore smo se pred šestimi leti prvič odpravili zaradi sinjih kitov, ker mimo arhipelaga poteka migracija teh največjih živih bitij na planetu. Pa smo še bolj kot nad kiti, delfini in modrino morja ostali navdušeni nad džungli podobnimi gozdovi z naravnimi toplicami, nad slapovi, ki se spuščajo po dramatičnih pečinah, nad zelenimi jezeri v vulkanskih kalderah in celo nad plantažami čaja, ki bi jih drugod po Evropi iskali zaman.
V urejeno divjino Azorov se po (pre)dolgem času vračamo ob začetku poletja.
ISLANDIJA
Dežela v nastajanju, kjer zadnji dve leti na vsakih nekaj mesecev izbruhne vulkan in na vsakih nekaj minut gejzir. Dežela hladnih ledenikov in toplih vrelcev, mogočnih slapov in vročih rek, neskončnih črnih plaž in ledeniških lagun. Ostaja samo vprašanje, kdaj na Islandijo - poleti, ko so njorke, ali pozimi, ko je aurora. Mi smo se letos, ker je pač sončevo delovanje še vedno na vrhuncu, odločili za jesenski severni sij.
SEVERNA NORVEŠKA
Prvi pogoj za uspešno opazovanje aurore je, da odpotujete nekam daleč na sever in globlje v polarni krog kot vse tja do 70. vzporednika na Norveškem skoraj ne gre. A na tako dolgo pot se velja odpraviti z več kot zgolj z enim asom v rokavu. Predlagamo vsaj tri, pri čemer je drugi, poleg severnega sija, še spektakularna norveška pokrajina, tretji pa orke. Velik vtis bosta na vas pustila predvsem dva otoka, Sommaroy s svojimi belimi, peščenimi plažami in rdečimi ribiškimi hišicami ter Senja s panoramsko cesto, skandinavsko domišljenimi razglednimi točkami ob njej in z ikonično goro Segla, ki veličastno varuje fjorde pod seboj. V aurorin objem se znova podamo med krompirjevimi počitnicami.
ALBANIJA (Z DODATKOM GRČIJE)
Če vam bolj kot severna obzorja leži Sredozemlje, a se ne bi gnetli z množicami iz cele Evrope, morate pomisliti na Albanijo. Tamkajšnja riviera je en najlepših delov obale kjerkoli na starem kontinentu, samotni zalivi z belim prodom in kanjoni, ki se končajo v azurnem morju. Že res, da albanske plaže povečini niso več skrivnost, a z malo truda in hoje boste našli svoj košček raja. In ko se naveličate morja, vas le ura ali dve vožnje ločita od izjemnih primerkov kulturne dediščine v Butrintu in Beratu ali od ostankov hladne vojne v Gjirokastru.
Mi se sicer v Albanijo vedno podamo s poceni letom z bližnjih letališč, a, če vam ni odveč prevoziti kakih 2.500 km, potem se tja lahko odpravite čez severno Grčijo, kjer se skriva eden draguljev tega dela Evrope - Zagorohoria. Hribovita regija z več kot 40-imi slikovitimi vasicami, ki jih povezuje 160 kamnitih mostov iz 18. stoletja. Zrli boste v kanjon Vikos, ki je z globino 900m vpisan v Guinessovo knjigo rekordov, se kopali v bistrih izvirih, prečkali most za mostom in se vzpenjali po kamnitih stopnicah, ki vodijo v pravljične vasice iz nekih drugih časov.
Skratka, Evropa ponuja veliko naravnih biserov, dovolj odmaknjenih od učinkov prekomernega turizma, kjer boste to poletje ali jesen brez težav našli tudi svoj košček divjine. Če ne želite zamuditi podobnih zgodb in nasvetov, se lahko tukaj naročite na e-novice iz divjine ali nas spremljate na Facebooku tukaj in na Instagramu tukaj.