To poletje bo zaznamavalo vračanje k naravi. Tudi po Evropi, kjer so pred epidemijo kraljevala mesta in njihova, bodimo iskreni, izjemna kulturna dediščina. A ukrepi socialnega distanciranja in želja po varnosti nas bodo (res samo začasno?) oddaljili od urbanih središč, od gneč, pločevine, čakanja v vrstah in navitih cen. A Evropa, ki je poleti upravičeno v središču večine potovalnih načrtov, nudi še veliko več od naštetega, le pobrskati pod površjem je treba.
V rokavu imamo nekaj vznemirljivih potovanj, ki smo jih preizkusili v zadnjih štirih poletjih. Azori in Islandija sta vrhunski destinaciji, nekaj najboljšega kar z vidika posebne, drugačne narave premore Evropa. A, če vam letos ni do letenja oziroma bi naravo radi kombinirali s sanjskimi plažami, potem se obrnite na jugovzhod, k severni Grčiji in Albaniji, lahko celo k obema hkrati. Še bližje, le nekaj ur vožnje iz Slovenije, pa se nahaja fotogenični kanjon Zrmanje na Hrvaškem.
AZORI
Na Azore smo se lani odpravili med prvomajskimi počitnicami, ker takrat tam mimo poteka migracija največjih živih bitij na planetu. Pa smo še bolj kot nad sinjimi kiti in modrino morja ostali navdušeni nad vsem zelenim - nad džungli podobnimi gozdovi z naravnimi toplicami, nad zelenimi jezeri v vulkanskih kalderah, celo nad plantažami čaja, ki jih boste drugod po Evropi zaman iskali.
Azore poleg zelenja in vulkanske pokrajine zaznamuje voda. Otočje leži sredi Atlantika in tako prejme precej dežja, a ko se namakaš v termalni vodi, ki ima med 25 in 39 stopinj, ali pod toplim slapom, te občasen dež prav nič ne moti. Vrela voda iz vulkanskih vrelcev vsepovsod napaja urejene bazenčke, tako da kljub nekoliko hladnejšemu oceanu priložnosti za kopanje res ne manjka. Kakor tudi ne razglednih točk, nad kraterji napolnjenimi z jezeri, nad strmimi klifi ali pod slikovitimi slapovi. Kaj sploh dodati? Nasade ananasa, kuhanje jedi pod vulkanskimi vrelci, na streho obrnjeno hišo, barvite botanične parke, urejene pohodniške poti, v hrib umeščene kapelice? Ali zgolj to, do so Azori ena taka urejena divjina, ki jo boste brez kančka dvoma želeli kmalu obiskati.
ISLANDIJA
O Islandiji smo pisali pred kratkim. Ker je to, znova, naša destinacija za letošnje poletje.
In to kakšna destinacija!
Pravzaprav dežela v nastajanju, kjer vsakih nekaj let izbruhne vulkan in vsakih nekaj minut gejzir. Dežela hladnih ledenikov in toplih vrelcev, mogočnih slapov in vročih rek, neskončnih črnih plaž in ledeniških lagun. V fjordih ogromni kiti, pod klifi barvite njorke. In vse tako fotogenično, da potrebuješ res veliko gigabajtov na spominski kartici. Še več o tem, zakaj vas Islandija ne bo pustila ravnodušnih, si preberite v še svežem blogu na spodnji povezavi:
ALBANIJA IN SEVERNA GRČIJA
Če vam bolj kot severna obzorja leži Sredozemlje, a se ne bi gnetli z množicami iz cele Evrope in če vam ni odveč prevoziti kakih 2.500 km, potem se odpravite čez severno Grčijo do Albanije. Tja do Ohrida lahko kar na hitro, po ogledu makedonskega dragulja pa si nekaj več časa vzemite za dolino Meteore, ki jo zaznamujejo impresivni skalnati osamelci, na vrhu katerih so pravoslavni menihi med 14. in 16. stoletjem zgradili šest samostanov.
Na poti med Meteoro in plažami albanske riviere si dva dni obvezno rezervirajte za Zagorohorio. Hribovito regijo z več kot 40-imi slikovitimi vasicami, ki jih povezuje 160 kamnitih mostov iz 18. stoletja. Zrli boste v kanjon Vikos, ki je z globino 900m vpisan v Guinessovo knjigo rekordov kot najgloblji kanjon v razmerju do svoje širine, se kopali v bistrih izvirih, prečkali most za mostom in se vzpenjali po kamnitih stopnicah, ki vodijo v pravljične vasice iz nekih drugih časov.
Tri ure slikovite vožnje in prečkanje grško-albanske meje prinese nagrado - Albansko riviero. Enega najlepših delov obale kjerkoli na svetu, samotne zalive z belim prodom in kanjone, ki se končajo v azurnem morju (kot Gjipe na spodnji fotografiji). Že res, da albanske plaže povečini niso več skrivnost, a z malo truda in hoje boste našli svoj košček raja. In ko se naveličate morja, vas le ura ali dve vožnje ločita od izjemnih primerkov kulturne dediščine v Butrintu in Beratu ali od ostankov hladne vojne v Gjirokastru.
KANJON ZRMANJE (HRVAŠKA)
Ker nam je jasno, da nekateri v poepidemičnem obdobju ne želite dlje od Hrvaške, podajamo še en bližnji namig. Ni ravno za enodnevni izlet, bolj za podaljšan vikend, tri ure in pol vožnje iz Slovenije. Govorimo o kanjonih rek Zrmanje in Krupe, pri čemer je najlepša razgledna točka, kjer so snemali film o Winnetouju, le 15 minut vožnje od avtoceste pri Masleničkem mostu.
Kanjon Krupe, ki se dolvodno izteka v Zrmanjo, je prvovrstna pohodniška destinacija, polna razglednih točk, kamnitih mostičkov in slapov, pod katerimi se boste tisti malo bolj pogumni tudi okopali. Če si boste za ta biser narave vzeli dva dni, priporočamo prenočitev v kampu Muškovci tik ob kopališču s slapovi in ob izhodišču za rafting po Zrmanji.
Skratka, Evropa ponuja veliko naravnih biserov, kjer boste to poletje brez težav vzdrževali socialno distanco. Zato ne obtičite doma in tako kot mi, poiščite svojo divjino!