Z obetavnim pozdravom: “Imate srečo, nocoj je odlična napoved za auroro!”, nas na norveškem letališču znotraj polarnega kroga pričaka predstavnik rent-a-car družbe in srce nam začne pospešeno biti. “Potrebujemo zgolj nekaj jasnega neba", še doda. A vremenska napoved in bežen pogled v oblačno nebo najprej nista obetala nič dobrega. Da bi ugledali aurorin ples, mora biti namreč izpolnjenih kar nekaj pogojev.
Prvi pogoj je, da odpotujete nekam daleč na sever, znotraj aurorinega ovalnega pasu, kar v Evropi pomeni zgolj Islandijo ter severne dele Skandinavije in Rusije. Bolj severno, tem bolje, zato smo jo lani mahnili na sever Norveške, vse tja do 70. vzporednika. Vsekakor pa je potrebno upoštevati tudi, kaj početi čez dan, pri čemer pa nekoliko južneje ležeča Islandija absolutno nima para in je tudi zato izbrana destinacija za naše letošnje jesensko potovanje. OK, priznamo, tudi delujoči vulkan Fagradalsfjall ima nekaj pri tem 🌋🌋🌋.
Drugi pogoj za uspešno opazovanje severnega sija je dovolj močno delovanje Sončevega vetra, ki se meri s Kp indeksom od 0-9, pri čemer je na severu Norveške lahko dovolj že indeks 2, na Islandiji pa vsaj 3. Seveda, če imamo vsaj deloma jasno nebo, saj aurora pleše nad oblaki, skoraj sto kilometrov visoko. Takrat sije v bolj običajni, zeleni različici, ko jo vidimo na višini dvesto km ali več, pa dobi tudi rdečkaste odtenke.
Pri nas se je lani že prvo noč, medtem ko so nekateri člani odprave že zaspali, vse poklopilo. Nebo se je zjasnilo in severni sij je v vsej svoji veličini obsijal nebo nad nami. Auroro smo potem veliko bolj spočiti in kar s pomola pred našo hišo občudovali in fotografirali še naslednjo noč na tudi sicer čudovitem otoku Senja in lahko vam zagotovimo, da gre za eno najlepših izkušenj, kar nam jih lahko ponudi naš planet.
A na tako dolgo pot, kot je sever Norveške, se ne odpraviš zgolj z enim asom v rokavu. Mi smo jih imeli kar tri, pri čemer je drugi spektakularna norveška pokrajina, tretji pa orke. Kljub temu, da severni sij lahko doživiš zgolj ponoči, pa se na sever splača takrat, ko je dan še dovolj dolg in se lahko naužiješ osupljivih razgledov. Največji vtis sta na nas pustila dva otoka, Sommaroy s svojimi belimi, peščenimi plažami in rdečimi ribiškimi hišicami ter Senja s panoramsko cesto, skandinavsko domišljenimi razglednimi točkami ob njej in z ikonično goro Segla, ki veličastno varuje fjord pod seboj.
Gora Segla je prava zvezda Instagrama, saj ponuja kup sestavin za osupljive fotografije: značilen fjord, strmo odsekane pečine in izrazito oblikovano goro nad njimi. Najlepši razgled je z grebena med Seglo in Hestnom, do koder vodi urejena pohodniška pot, ki ti vzame zgolj kako uro in je primerna za vsakogar. Zato je tam poleti prava procesija pohodnikov in jesenski obisk z zgolj še nekaj drugimi lokalci se je tudi s tega vidika izkazal za zadetek v polno. Začinjen z vnaprej zamišljeno fotografijo posameznika na prepadnem grebenu med Seglo in z nizkim soncem obsijanim fjordom pod njo.
Naš tretji in zadnji adut na severu Norveške so orke, ki jih je predlanska odprava Z družino na Islandijo kar dvakrat neuspešno poskušala izslediti na polotoku Snaefellsnes. Prepričani, da gre v tretje rado, smo se lani premaknili še bolj severno, v Skjervoy, kamor začetek novembra jate slanikov privabijo kite ubijalce (če vemo, da orka z lahkoto opravi z velikim belim morskim psom, bomo lažje razumeli njen nadimek).
A poročila s severa niso bila obetajoča, znanec z družbenih omrežij je namreč bentil nad neuspešnim izletom s čolnom, na katerem o orkah ne duha ne sluha. Pa smo se vseeno optimistično vkrcali na velik gumenjak in zaupali vodički, ki je odrasla s polarnimi medvedi na daljnjem Svalbardu. Potem ko so nas nekajkrat zavedli pogumni kajakaši v daljavi, smo se vsi, otroci in odrasli, zelo na glas razveselili značilnih črnih plavuti, ki so rezale morsko gladino. Orke! Ker smo jih našli že na začetku dve in pol uri trajajočega izleta, smo se jate kakih desetih ork lahko res naužili do obisti. Nov spektakel narave, ki nas je pustil odprtih ust.
Ker so jesenske počitnice kratke, Norveška pa ne najbolj poceni destinacija, predlagamo krajšo petdnevno varianto potovanja, na primer konec oktobra, ko se zelo lepo izide kombinacija letov z bližnjih letališč v Oslo in od tam naprej na sever. Z nekaj sreče boste v nekaj dneh odkljukali prav vse, kar boste pisali Božičku, ki vam za nameček in v pozdrav utegne poslati še svojega severnega jelena, Rudolfa.
Medtem ko tole berete, se dan na skrajnem severu hitro krajša in vstopamo v najboljšo sezono za opazovanje severnega sija, ki bo trajala vse tja do srede novembra. Izgovorov, da si ne bi privoščili tega "once-in-a-lifetime" doživetja pravzaprav nimate. V brk draginji na področju letalskih kart, je moč tako na sever Norveške kot na Islandijo poleteti ugodno, enotedensko ali še krajše potovanje pa vam, še posebej, če si boste kuhali sami, absolutno ne bo spraznilo šparavčka.
Za več info glede obeh potovanj, se neobvezno oglasite na uros@zdruzinovdivjino.com, če pa ste raje znotraj cone udobja, lahko v začetku novembra spremljate našo islandsko dogodivščino na Facebooku tukaj ali na Instagramu tukaj, oziroma se tukaj prijavite na e-novice iz divjine.
Comentários