1. ISLANDIJA JE ENA NAJLEPŠIH DEŽEL NA SVETU. PIKA.

Dajmo, prej kot se posvetimo letalskemu prevozu, cenam ali gnečam, razčistiti tole. Islandija je nekaj najboljšega in nekaj najbolj nevsakdanjega, kar premore naš planet. Več o razlogih za to trditev pa v nadaljevanju, takoj ko v predal pospravimo nekaj racionalnih razlogov.

2. ISLANDIJA JE POSTALA DOSTOPNEJŠA

Na Islandijo lahko po novem poletiš z nizkocenovci v glavni sezoni za okrog 200€. Če ga pravočasno rezerviraš, je najem avta lahko le od 50-70€/dan, nastanitev za dva pa nekje pod 100€, drugje do 150€/noč. Hrano si v urejenih in založenih skupnih kuhinjah skuhaš sam. Sestavine so v supermarketih Bonus le za odtenek dražje kot pri nas.

Naravne znamenitosti so na Islandiji itak zastonj. Ob nekaterih najbolj obleganih atrakcijah v zlatem krogu plačaš parking in to je to. V naravnih toplih vrelcih, povečini urejenih in brez izjeme fotogeničnih, se kopaš zastonj. Ogled tjulnov ali njork? Zastonj.

3. TURISTOV JE MANJ, A NE ZA DOLGO

Islandija je, z razlogom, v zadnjem desetletju postala ena najbolj priljubljenih destinacij na svetu. Število obiskovalcev se je v zadnjih treh letih pred pandemijo podvojilo, na čez dva milijona letno. Letos jih pričakujejo pol manj, predvsem Američani se na srečo še niso opogumili. Večje skupine ali turistične avtobuse vidiš zgolj v turističnem Zlatem krogu, ki ga zlahka preletiš v enem dnevu. Nato imaš lahko izjemne zanimivosti skoraj izključno zase.

4. OBČUDOVALI BOSTE KITE, TJULNE IN NJORKE

Ste mislili, da bom začel z mogočnimi kiti grbavci ali celo orkami? Kje pa! Na Islandiji se boste najprej zaljubili v njorke. Male črnobele mormone z oranžnim kljunom in nogicami, ki se na pečini obnašajo kot klovni, nad morjem pa pogumno branijo ulovljeni plen pred parazitskimi govnačkami. Daleč najbolj slikovit kraj za ogled njork od blizu so klifi Latrabjarg na zahodnih fjordih, lepo izkušnjo z njimi lahko doživite tudi na vzhodu otoka, na rtu Hafnarholmi. Njorke tam gnezdijo nekje do sredine avgusta, ko speljejo mladiče proti severu.

Zahodni polotok Snaefelsness ponuja dve možnosti vznemirljivih srečanj z živalmi v divjini. Na plaži Ytri Tunga lahko zelo od blizu opazujete tjulne, medtem ko lenarijo na obali. Kolonije tjulnov so tudi blizu kamnitega osamelca Hvitserkur, ob ledeniški laguni Jokulsarlon in drugje, a se tam ponavadi zadržujejo nekoliko predaleč za pristnejšo izkušnjo.

V fjordu Breidafjordur pa se poleti hranijo orke, kiti ubijalci. Sezona ponavadi traja do konca junija, a so jih na več zaporednih izletih z ladjo iz Olafsvika ugledali tudi še julija. Bolj zanesljivo boste kite sicer opazovali v Husaviku, najverjetneje grbavce, ki najbolj srečne počastijo s skokom iz vode.

5. KOPALI SE BOSTE V TOPLIH IZVIRIH. ZASTONJ.

Zakaj je kopanje v toplih izvirih najljubša prostočasna dejavnost domačinov, boste na Islandiji ugotovili že prvi dan. In nato vsak dan. Urejeni topli izviri so vsepovsod, ob cesti modra tabla z narisanim kopalcem, preoblečeš se v avtu in že uživaš v pari naravnega kopališča. Za najbolj izjemno izkušnjo pa se je potrebno malce bolj potruditi, opraviti 45-minutni sprehod v dolino Reykjadalur ali se zapeljati v notranjost do Landmannalaugarja oziroma Kerlingarfjolla, kjer se boste kopali v pravih toplih rekah. V tistem delu, kjer vam temperatura vode najbolj odgovarja. Božansko!

6. SPOZNALI BOSTE MOČ VULKANOV ...

Narava je na Islandiji res mogočna. Na vsakem koraku dokazi še razmeroma sveže vulkanske dejavnosti. Geotermalne pokrajine, ki so najbolj izrazite v notranjosti in na severu, skrivajo vulkanske kaldere napolnjene s turkiznimi jezeri. V vulkanskih jamah brbota vroča voda, ki ponekod izbruhne v obliki gejzirjev. Spremljata te para in dim, ponekod tudi vonj po žveplu. Zaslepljujejo različni odtenki riolitskih kamnin. Skratka, pritiskali boste na sprožilec fotoaparata in se čudili zemlji, ki bo znova napela mišice že zelo kmalu. Vulkan Grimsvotn namreč zamuja z naslednjim izbruhom že vsaj leto ali dve ...

7. ... IN MOČ VODE

Ki se najlepše odraža v slapovih. Ostane večna dilema, kateri slap na Islandiji je naj? Vsak ima svoje adute. Dettifoss ima največji pretok vode v Evropi. Gullfoss je dvostopenjski in odteka v lep kanjon. Za Seljalandsfossom se lahko sprehodiš. Na vrh mogočnega Skogafossa se lahko sprehodiš po stopnicah. Svartifoss ima v ozadju slikovite bazaltne stolpiče. Godafoss je, kot pove ime, božansko lep. Kirkjufellsfoss je najbolj fotogeničen, ker je trojni in ima mogočni Kirkjufell za ozadje. Dynjandi ima nešteto stopenj. Vsak naj si izbere svojega zmagovalca.

Čeprav smo že maja, je še čas, da si za to poletje organizirate nepozabno potovanje. Če imate pomisleke zaradi časovne stiske ali pomanjkanja izkušenj, ne jih imet, lahko pomagam s konkretnimi, tudi brezplačnimi nasveti. Ali s personaliziranim načrtom poti, opremljenim s predlogi letov, kontakti za najem avta, rezervacijo nastanitve in namigi glede doživetij in aktivnosti, ki jih ne smete izpustiti. Dropni mail na uros@zdruzinovdivjino.com in začni sanjati o severnih obzorjih.

Če ne želite zamuditi podobnih zapisov, se lahko na e-novice prijavite tukaj.