kostarika-potovanje-svetlordeča-ara.jpg

BRANJA

Poto

  • Uroš

Peru 2021 - 7 intimnih in intenzivnih doživetij

Plavanje z morskimi levi, deskanje po puščavskih sipinah, prelet starodavnih geoglifov, pohod na 5.000m visoko mavrično goro, iskanje anakonde v džungli. Težko bi izpostavil doživetje, ki je najbolj definiralo naše potovanje po Peruju. Pa vendar: intimen sončni vzhod nad Macchu Picchujem, zgolj s sopotniki in morda še peščico enako pogumnih, ki smo se v Peru odpravili, takoj ko se je izvil iz še posebej krutega primeža epidemije.

Dekle stoji na zidku in si ogleduje ruševine Macchu Picchu
Zelo intimno doživetje Macchu Picchuja

1. MED PUŠČAVO IN TIHIM OCEANOM

Pa začnimo tale sprehod po "našem" Peruju kar kronološko. Ko se z muko prebiješ skozi noro gnečo na ulicah osemmilijonske Lime, kjer se v krožišču na tri pasove paralelno zgnete vsaj deset kolon, te pot na jug hitro pripelje v puščavo, ki jo na polotoku Paracas na najbolj dramatičen način zamejuje ocean.

pogled iz zraka na tri avte na pesku z oceanom v ozadju
Paracas - kjer se stikata puščava in ocean

Ponekod prepadne pečine, drugje rdeče plaže, v ozadju barvne sipine, pred njimi plamenci. Slikovito, da je kaj.

prelet plamencev nad morjem z barvno goro v ozadju
Peru je raj za fotografe

Iz Paracasa je sicer zelo popularen tudi izlet na otoke Balestas, k pingvinom in morskim levom, a so bili čolni zaradi visokega plimovanja zgolj zasidrani, mi pa smo si podoben izlet, le da z izhodiščem blizu Lime, omislili za konec potovanja (zelo zanimiva reč, pazi, da blog res prebereš do konca :-)


2. PUŠČAVSKE SIPINE Z OAZO NA SREDI

Če imate Instagram profil, potem Huacachine preprosto ne smete izpustiti. Že res, da sklop lokalov in hostlov okrog samega jezera ni nič posebnega, a takoj ko se povzpneš na najbližjo puščavsko sipino, naša se je končala dobesedno pred bazenom kampa, se ti odpre pogled na valovite vzpetine in doline iz peska, ki kar kličejo po fotoaparatu, še najraje pripetem na drona.

skupina deskarjev na vrhu puščavske sipine
Deskanje in predvsem vožnja s štirikolesniki po sipinah je nadvse zabavna

Avantura, ki je ne smete izpustiti, je adrenalinska vožnja z "areneros" (štirikolesniki kot iz Mad Maxa), ki te pustijo na vrhu peščenega hriba in, potem ko se spustiš z desko pod ritjo, poberejo na dnu. Težko bi se odločil, ali smo se bolj zabavali med deskanjem ali med vožnjo, sodeč po navdušenih krikih sopotnikov, bi rekel med slednjo.

Avtor bloga pozira ob "areneru", štirikolesniku za sipine

3. SKRIVNOSTNI GEOGLIFI V NAZCI

Odkar so lani odkrili nov geoglif mačke, vrisan v hrib nedaleč od glavne ceste Panamericana Sur, ki se vije naprej proti puščavi Atacama v Čilu, je obisk Nazce postal še lažja odločitev. Tudi če se ne odločiš za prelet skrivnostnih risb, ki jih je Nazca ljudstvo iz še ne povsem razjasnjenih razlogov in z nepredstavljivo tehnologijo pred okrog dva tisoč leti vrisalo v puščavsko pokrajino, lahko zdaj s stolpa in s ceste opazuješ kar štiri pomembne geoglife. Poleg omenjene mačke še kuščarja, roke in drevo.

Geoglif mačke je bil odkrit šele lani

No, če prideš tako daleč, mislim, da tudi 70$ za tridesetminutni prelet veliko bolj zanimivih geoglifov, v prvi vrsti živali, kot so opica, pajek, kolibri ali kondor, ni vrednih predolgega razmišljanja. Mi smo sicer od kopilota pogrešali malce bolj poglobljeno razlago, a očitno zaman, saj še arheologinja Maria Reiche, ki je raziskovanju Nazca linij posvetila vse svoje življenje, ni prišla veliko dlje od nekaj astronomskih in religioznih motivov za njihov nastanek.

Najdeš risbo opice daleč spodaj v puščavi?

4. CUSCO IN SVETA INKOVSKA DOLINA

Ko priletiš v Cusco, ki leži na 3.300 metrih nadmorske višine, obstaja konkretna nevarnost višinske bolezni, ki se ji najlažje izogneš, če se spustiš v dolino. In to kakšno dolino! Valle Sagrado skriva toliko impresivnih ostankov inkovske civilizacije, ki je svoj vrhunec doživela v 15. stoletju, da moraš skrbno izbirati, kaj sploh utegneš obiskati. Mi smo se stacionirali v Ollantaytambu in imeli tamkajšnje ruševine na vpogled že s terase naše gostiteljice Lenny, za izlet pa smo si izbrali še koncentrične terase v Morayu, tržnico lokalnega tekstila v Chincheru in soline v Marasu, ki so zaradi lege, velikosti (prek pet tisoč solnih polj) in dejstva, da so po šeststo letih še vedno delujoče, mogoče pustile še najgloblji vtis.

črnobela ptiva z oranžnim kljunom obdana s travo
Maras - delujoče soline iz predinkovskih časov

Cusco pa sploh velja za eno najbolj zanimivih mest v J. Ameriki in to ne samo kot izhodišče za obisk Macchu Picchuja. Poleg zanimivih inkovskih ostankov na samem obrobju mesta boste v Cuscu uživali v uličicah starega mestnega jedra, tlakovanih trgih, kolonialnih stavbah in predvsem v posebnem vzdušju, ki daje mestu radoživ in prijazen značaj.

tjulen na plaži z morsko travo v ospredju in goro v ozadju
Tlakovane ulice Cusca

5. MACCHU PICCHU (Z DRUGE STRANI)

Peru ima tudi kakšno pomanjkljivost. Ena je odsotnost tropskega morja, druga pa "Gringo Trail", ki nekako določa pot in smer potovanja obiskovalcem iz tujine. Tako se za Macchu Picchu predvideva, da boš pod vznožje, če nisi ravno hud pohodnik za nekajdnevni Inca Trail, prišel s turističnim vlakom, ki stane več kot katerikoli notranji let. Za iznajdljive pa obstaja drugi pristop. Iz Cusca prek 4.300m visokega prelaza Abra Malaga, kjer kraljujejo kondorji, po makadamski cesti do Santa Terese, ki ima ene lepših toplic v Peruju in nato dve uri peš ob progi, ki je primarno namenjena zaposlenim v Aguas Calientes, mestecu, ki servisira obiskovalce Macchu Picchuja.

andski kondor na modrem nebu
Andski kondor kraljuje nad prelazom Abra Malaga
skupina ljudi hodi po železniških tirih
Alternativni pristop k Macchu Picchuju

Ob misli na Macchu Picchu, brez dvoma največjo kulturno znamenitost v J. Ameriki, sem imel vedno občutek, da smo pravi čas za njegov obisk že zdavnaj zamudili. Prek milijon in pol obiskovalcev v zadnjem predpandemičnem letu, omejen čas obiska, strog režim premikanja med ruševinami, vrste pred popularnimi točkami za fotografiranje in novice o posledičnem pogrezanju so bile Macchu Picchu potisnile bolj na rep naših potovalnih načrtov. Ampak le do letošnjega poletja, seveda, in ranega jutra v petek, 16. julija, ko smo obstali nad to ikono svetovne kulturne dediščine in skupaj z zgolj peščico sosrečnežev čakali, da ga obsije vzhajajoče sonce.

fant sedi na stopnicah in si ogleduje Macchu Picchu pod njim
V pričakovanju sončnega vzhoda nad Macchu Picchujem

Poleg spektakularne umeščenosti ruševin med nedostopne gore, kar je tudi razlog, da španski konkvistadorji Macchu Picchuja niso nikoli odkrili, nas je še posebej navdušil inkovski genijalen talent za gradnjo, obogaten z razumevanjem arhitekturnih zakonitosti, na primer protipotresne in protipoplavne varnosti, ter prefinjen občutek za estetiko.

Pogled iz zraka na slap Seljalandsfoss
Macchu Picchu je še bolj fotogeničen brez trum turistov

Če si za izhodišče za "napad" na Macchu Picchu izbereš Santa Tereso, dobijo tvoji od hoje utrujeni udi za nagrado ene lepših naravnih toplic v Peruju - Cocalmayo.

tjulen na plaži z morsko travo v ospredju in goro v ozadju
Naravne toplice Cocalmayo so domiselno umeščene med andske vrhove

V Latinski Ameriki ima vsaka država svojo nacionalno ptico. V Gvatemali je to kvecal, v Belizu tukan, v Panami harpijski orel, v Ekvadorju andski kondor, v Peruju pa andski skalni petelin. Ko smo na oglasni tabli našega lodga, kjer smo preživeli dan po obisku Macchu Picchuja, videli možnost izleta v bližnji oblačni gozd, v katerem naj bi živeli tudi skalni petelini, nismo dolgo razmišljali. In bili nagrajeni s petimi čudovitimi samci, ki so se preganjali nad nami in se v krošnjah kot za stavo skrivali pred teleobjektivi naših fotoaparatov. A vztrajnost je ponavadi nagrajena in tik pred sončnim zahodom nam je vendarle uspelo posneti nekaj fotografij te čudovite ptice.

Skalni petelin - nacionalna ptica Peruja

6. VINICUNCA - MAVRIČNA GORA

Poznate kakšen pozitivni vidik globalnega segrevanja? Mi smo enega doživeli v Peruju. Vinicunca, gora, ki leži v Andih tri ure vožnje od Cusca, je bila do pred nekaj leti prekrita z večnim snegom in nihče ni poznal njene spektakularne obarvanosti. Zdaj se v svojih čudovitih sedmih barvah bohoti za tiste, ki si upajo na prek 5.000m nadmorske višine, kjer je kisik zelo pomankljiva dobrina, višinska bolezen pa zvesti spremljevalec.

gora v različnih barvnih odtenkih, s skupino ljudi ob vznožju
Dobesedno dih jemajoča mavrična gora

Na srečo so lokalci poskrbeli tudi za manj zmogljive in te za skromno nadomestilo dvesto metrov pod vrh pripeljejo na konju, kar je po Nikinem in Mojčinem pričevanju zelo posrečen način dostopa na mavrično goro.

Na mavrično goro na perujski način

7. DŽUNGLA NACIONALNEGA PARKA TAMBOPATA

Trije temeljni stebri projekta Z družino v divjino so živali v divjini, deževni gozd in tropsko morje. Peru z odliko odkljuka prva dva, še najtežja odločitev pa je, kateri nacionalni park amazonske regije izbrati, Manu in Tambopato. Ker smo v skupini vendarle imeli šest otrok, smo se odločili za slednjega, ki je prek notranjega leta v Puerto Maldonado lažje dostopen. In obisk perujske džungle razdelili med območjima ob reki Madre de Dios, slednja je pritok Amazonke, in reki Tambopata, po kateri nacionalni park tudi nosi ime. In kateri del nas je bolj prepričal?

Simpatični sajmiriji se preganjajo nad našim bungalovom

Lodgi ob reki Madre de Dios ponujajo noro lepe sončne vzhode in zahode ter več adrenalinskih aktivnosti za otroke, kot so viseči mostovi ali spusti po jeklenici med krošnjami.

Sončni vzhod na reki Madre de Dios

Z vidika živalskega sveta tukaj stavijo na kajmane in več vrst opic, pred pandemijo pa tudi na orjaške vidre v idiličnem jezeru Sandoval, a so slednje, verjetno zaradi pomanjkanja kontrole in posledično ribarjenja na črno, skrivnostno izginile.

Jezero Sandoval je čarobno tudi brez orjaških vider

Na drugi strani reka Tambopata slovi po jaguarjih, kapibarah in več vrstah velikih ar, ki hodijo lizat minerale na obrežje reke.

Zelenoperute so največje med vsemi arami

Medtem ko z jaguarji, tako kot verjetno večina obiskovalcev džungle kjerkoli v Latinski Ameriki, nismo imeli sreče, pa se nam je slednja nasmehnila ob jezeru Sachavacayoc, v katerega močvirje smo šli zalezovat največjo od vseh kač na svetu - anakondo. Da nekaj leze po dnu močvirja, mogoče slab meter pod našim čolnom, smo zaznali po plinskih mehurčkih, ki so sicer ujeti med gostim močvirskim rastjem. Sosledje mehurčkov je kmalu dobilo značilno vijugasto obliko, ki smo ji sledili v prepričanju, da bo plazilec, lahko bi namreč bil tudi kajman, prej ali slej moral po zrak. In, o moj bog, anakonda! Veličastna, z značilnim žirafastim vzorcem in nič kaj nevarna, saj je kmalu zatem elegantno odplavala nazaj na dno jezera in po njem plašno odpolzela nekam v varno zavetje džungelskega mokrišča. Mi pa odpluli naprej po slikovitem jezeru in glasno ugibali, ali je bila mrcina dolga pet ali nemara šest metrov. Jaz mislim, da jih imela vsaj sedem :-)

Najbolj neverjetno srečanje bližje vrste - anakonda

Da je Peru res izjemna destinacija, smo se prepričali zadnji dan, ki smo ga iz previdnosti hoteli preživeti nedaleč od letališča in ugotovili, da iz bližnjega pristanišča organizirajo izlet z ogledi morskih levov in pingvinov. Pa ni šlo zgolj za ogled. K morskim levom lahko, v neoprenski obleki seveda, saj ima tam julija Tihi ocean zgolj kakih petnajst stopinj, tudi zaplavaš in ker gre predvsem pri mladičih morskih levov za sila radovedne zverce, doživiš res bližnje srečanje. Lahko ti zaplavajo med nogami, se s smrčkom obregnejo ob tvojo iztegnjeno dlan ali celo lepo postavijo za eno selfie fotografijo.

Kaj plavanje, selfie z morskimi levi

PERU ŠE LETOS POLETI? EASY, PEASY!

Pozor, čeprav je že avgust, se letalske vozovnice za let to poletje v Peru iz Benetk s kratkim postankom v Parizu še vedno dobi za super ugodnih 450€. Če imaš pomisleke zaradi časovne stiske, ne jih imet, imamo kup brezplačnih nasvetov, pripravljenih pa tudi nekaj različic pravkar preverjenega programa (od 49€), z lokalnimi kontakti, ki vas po enoletnem zaprtju pričakujejo odprtih rok in s posebej nizkimi cenami za nadstandardne nastanitve. V Peruju so s kolektivnim upoštevanjem ukrepov in pospešenim cepljenjem na dobri poti okrevanja od epidemije, za pot tja pa potrebuješ zgolj brezplačen hitri test in izpolnjeno spletno izjavo. Skratka, pošlji neobvezen mail na uros@zdruzinovdivjino.com in zgrabi priložnost, ki se ne bo ponovila.

Zdaj 👇

Če ne želiš zamuditi podobnih zgodb in nasvetov, se lahko tukaj naročiš na e-novice iz divjine, ali pa nas posledi na Facebook in Instagram profilih @zdruzinovdivjino.


1,278 views