top of page
potovanje-panama-santa-catalina-16-9 (2).jpg

PotoBRANJA

Writer's pictureUroš

Potovanje od Kostarike do Tanzanije z malo pustolovko Isabelo

Opremljeni z varovalnimi pasovi in čeladami stojimo na leseni platformi najvišjega tropskega drevesa in čakamo na spust po navidez neskončni jeklenici. Nekateri so se obrnili že na prejšnji postaji, drugi nervozno pogledujemo na drugo stran globoke doline. “Isabela, si upaš?”, vprašam našo najmlajšo, komaj petletno sopotnico, ki se brez posebenga obotavljanja namesti v naročje vodiču in v naslednjem trenutku že zavihti med krošnje kostariške džungle.

Mož z deklico v naročju drvi po jeklenici skozi zelene krošnje deževnega gozda v Kostariki.
Isabela v naročju vodiča drvi po jeklenici skozi krošnje deževnega gozda v Kostariki

Kostarika za pogumen začetek

Skupaj z mami Ines se nam je Isabela, kmalu po svojem petem rojstnem dnevu, pridružila skoraj na začetku potovalne poti, tako njene kot naše. Z družino v Kostariko 2021 je bilo namreč komaj četrto potovanje Z družino v divjino, a, glede na okoliščine tudi eno bolj nepozabnih. Iz primeža epidemije smo se namreč zatekli med slapove, vulkane in deževne gozdove Kostarike, kjer smo z vratolomnih visečih mostov opazovali počasne lenivce in igrive sajmirije. "O malička!" je bil Isabelin prepoznavni vzklik, vsakič ko je zagledala tropske obale Karibskega morja ali Tihega oceana.

Ženska v vijolični jakni nosi na ramenih smejočo se deklico v rožnatem po visečem mostu med zelenimi krošnjami deževnega gozda v Kostariki.
Isabela na maminih ramenih na visečem mostu nacionalnega parka Monteverde v Kostariki

"Oooo, kako veliko luknjo ima kit!"

Očitno očarani nad Latinsko Ameriko sta se nam Ines in Isabela pridružili tudi naslednjo zimo, ko smo iz previdnosti izbrali še eno takratni pandemiji prijazno destinacijo - Mehiko. "Oooo, kako veliko luknjo ima!", je bila Isabelina pristna reakcija na bližnje srečanje s prijaznimi sivimi kiti s Kalifornijskega polotoka. Nas odrasle pa je navdušil Isabelin pogum, ko se je neustrašno podala v razmeroma hladen zaliv na snorklanje z ogromnimi morskimi psi kitovci. Glede na svoje atletske predispozicije je morala Isabela biti vedno zmagovalka, beri prva tudi na vrhu vseh majevskih piramid v Calakmulu.

Skupina ljudi sedi na stopnicah med velikima skalama sredi starodavnega majevskega templja v Mehiki.
Vedno prva - tudi na vrhu majevske piramide
Deklica v beli majici naslonjena na kamniti zid z legvanom v Mehiki
Na poti na vrh obvezen postanek za fotografijo z legvanom

Modre nogice na galapaški Isabeli

Predprejšnjo zimo, še vedno v Latinski Ameriki, pa smo tako mi kot Isabela letvico dvignili konkretno višje. Prvič smo se namreč odpravili v biotsko nadvse raznovrstni Ekvador, ki je dom tako eksotični Amazoniji kot edinstvenim Galapaškim otokom.

Smejoča se deklica v beli obleki pred malim slapom sredi bujenga deževnega gozda v Ekvadorju
Mala indijanka sredi bujenga deževnega gozda v ekvadorski Amazoniji

A, če je Isabela z deževnim gozdom ter tamkajšnjimi opicami in eksotičnimi pticami že imela izkušnje z obiska Kostarike, pa so jo endemične živali Galapagosov, ki se ljudi prav nič ne bojijo, povsem prevzele. Na vprašanje, kaj ji je bilo na Galapagosih najbolj všeč, je bil njen odrezav odgovor: "Vse, ker to je moje najboljše potovanje!" Če smemo mi malce bolj elaborirati, je zgledala najbolj navdušena nad igrivimi mladiči morskih levov in nad "modrimi nogicami", ki jih je občudovala, pomislite, prav na istoimenskem otoku - Isabeli.

Ženska in deklica z rožnato kapo od blizu opazujeta modronogega strmoglavca na kamnu sredi s kaktusi posejane pokrajine.
Isabela in mami opazujeta modronogega strmoglavca na otoku ... Isabela

Potovanje v Afriko, vse živali odkljukane

Od tu naprej se Isabelin fokus preusmeri k črnemu kontinentu - Afriki, ki je tako pri odraslih, še posebej pa pri otrocih sinonim za kaj drugega kot safari. V dobri družbi vrstnikov se Isabela poda v tanzanijski Serengeti, v lov za več kot dvajsetimi živalmi s posebej za otroke pripravljenega seznama želja. Že prvi dan jih odkljuka večino, od nepogrešljivih žiraf, povodnih konjev, slonov in levov, do manj samoumevnih zlatovrank in kljunorožcev ter naslednje jutro s kljukicama ob gepardu in leopardu, kakopak prva, zaključi misijo.

Skupina otrok v afriški savani sedi na strehi terenca z veliko gumo v ospredju, na kateri piše "Z DRUŽINO V DIVJINO".
V družbi vrstnikov v divjini afriške savane
Mami in hči obe v belih majicah s safari vozila opazujeta slona pod modrim nebom sredi zelenih afriških savan
Srečanje s slonom na neskončnih planjavah Serengetija

No, kljub razburljivim bližnjim srečanjem s štirinožnimi prebivalci savane pa pride, za zdaj že sedeminpolletno deklico, težko pričakovana nagrada na koncu potovanja in sicer v obliki pravih afriških kitk na turkiznih obalah Indijskega oceana.

Tri deklice s kitkami z balkona opazujejo turkizne obale Zanzibarja
Obvezne kitke na turkiznih obalah Indijskega oceana

Naslednja postaja: Madagaskar

Isabela in mami sta kot najbolj zvesti članici projekta Z družino v divjino zdaj že res izkušeni popotnici in kot taki tudi zelo informirano izbirata svoje naslednje destinacije. In ker je trenutno pri nas zelo "in" Madagaskar, se nam bosta na potovanju med baobabe in lemurje pridružili že naslednje poletje. Prvi, Isabelin termin je sicer poln, a v drugem med 20.7. in 6.8. pa je vendarle prost še zadnji džip in lahko se tudi ti v družbi svojih nadebudnežev odpraviš po njenih stopinjah.

Če pa te je pritegnila katera od drugih destinacij iz zgodbe, naj namignemo, da so se na februarskem potovanju v Ekvador & Galapagos sprostila štiri mesta, da se v Kostariko naslednjič odpravljamo za novo leto 25/26, v Mehiko pa februarja 2026.

Deklica v beli majici in zelenih kratkih hlačah na jasen dan z modrim nebom koraka po makadamski cesti skozi zeleno savano nacionalnega parka Serengeti
Popelji me pot v daljave ...

Če ne želiš zamuditi zgodb o tem, kam vse bo pot v prihodnosti še popeljala Isabelo, se lahko tukaj naročiš na e-novice iz divjine ali nas spremljaš na Facebooku in Instagramu.

bottom of page