Iz skoraj tridedenskega, z dogodivščinami nabitega raziskovanja najbolj edinstvenega otoka, je težko izluščiti samo nekaj doživetij. Ampak to je naš izbor sedmih, ki so ga, pa tudi nas, najbolj zaznamovala:
1. Baobabi in avenija
Ogromni, močni, izstopajoči, tisočletni, obrnjeni na glavo ali zloženi v avenijo. Kakorkoli gledaš na njih, so baobabi ikonična podoba Madagaskarja. Darilo narave suhemu in revnemu zahodu otoka, kjer jih, in to samo tam, uspeva šest od osmih svetovnih vrst.
Znamenito avenijo baobabov pri Morondavi, ki se upravičeno znajde na seznamu želja mnogih popotnikov, tvori največji med baobabi, Adansonia grandidieri. Nekateri primerki so tam že prek osemsto let in z višine trideset in več metrov nadzorujejo vozove z zebuji in žene s tovorom na glavi, ki skozi jutranje meglice hitijo po vsakdanjih opravkih. Čudovite primerke najbolj impresivnih baobabov lahko srečaš še severno od Morondave v smeri proti tsingijem kot tudi južno v smeri proti turkiznim zalivom na jugozahodnih obalah, o katerih v nadaljevanju.
2. Turkizne jugozahodne obale
Kot četrti največji otok na svetu ima Madagaskar skoraj pet tisoč kilometrov obal, ki, če odmislimo nekatere tropske otočke, povzemajo manj privlačno barvo rdeče prsti, značilno za večji del otoka. A na delu jugozahodne obale se, med zalivoma Ambatomilo in Salary ter vsaj cel dan vožnje po brezpotjih od prve resne civilizacije, nahajajo sipine bleščeče belega peska in posledično najbolj turkizno morje, kar so jih naše (norih plaž sicer navajene) oči kadarkoli videle.
Na teh obalah se ob vsaki oseki prebivalci lokalnih vasi iz plemena Vezo na pirogah poženejo proti koralnemu grebenu, kjer ženske in otroci nabirajo rakovice in polžke, možje pa veliko bolj donosne alge, ki so ena glavnih sestavin v kozmetični industriji.
3. Lemurji in sezona mladičev
Vse od kar so njihovi predniki pred sedemdesetimi milijoni let zapustili celinsko Afriko, so se lemurji razvili v več kot sto različnih vrst, ki se izjemno razlikujejo ena od druge. Od največih indrijev, katerih oglašanje se sliši več kilometrov daleč, do pritlikavih makijev, ki spadajo med najmanše primate na svetu.
Še bolj prepoznaven od zgoraj omenjenih, predvsem zahvaljujoč kralju Julianu iz risanke Madagaskar, pa je obročkastorepi maki, s temnimi kolobarji okrog oči in šestindvajsetimi črnimi obročki na ponavadi visoko dvignjenem repu. Medtem ko največje vrste lemurjev, poleg indrijev še sifake in varije, najdemo predvsem v deževnih gozdovih, pa obročkastorepi makiji živijo zgolj v redkih zaplatah suhega gozda na jugu dežele. Mi smo jih zelo, zelo od blizu (beri, na vhodu v šotore) in sredi sezone prikupnih mladičev doživeli kar v našem kampu pod vznožjem masivne gore Tsaronoro.
4. Tropska oaza Nosy Nato
Pet minut plovbe jugovzhodno od svojega večjega brata Ile Sainte Marie se nahaja otoček, kjer ni ne cest ne vozil, ne električnega omrežja ne glasnih zabav, ne resortov in ne katamaranov. Ile aux Nattes, kot je bolje poznan po svojem francoskem imenu, je mala tropska oaza s kokosovimi palmami, ki obrobljajo turkizno in z ribiškimi pirogami prepredeno toplo morje. S pomočjo mreže peščenih potk lahko otok obhodiš v dobri uri ter spotoma raziščeš pristno vasico s prijaznimi domačini ali obiščeš delujočo plantažo vanilije.
Za bonus pa, če se tam znajdeš med junijem in septembrom, lahko kar z obale opazuješ enega največjih spektaklov živalskega sveta, o katerem v naslednji točki.
5. Akrobacije kitov grbavcev
Vsako poletje, naše namreč, na južni polobli je takrat “zima”, se v varne vode Indijskega oceana med Madagaskarjem in Ile Sainte Marie zateče na stotine kitov grbavcev, ki tam skotijo mladiče in jih pripravljajo na dolgo plovbo v s hrano bogate vode južnih morij. Posebnost te vrste kitov, še posebej pa v teh vodah, so njihove akrobatske sposobnosti in razigranost. Pogosto udarjajo s prsnimi plavutmi po morski gladini, še pogosteje pa se delno ali v celoti poženejo iz vode. Razlogi za tako vedenje niso povsem dokazani, morda gre za komunikacijo, razkazovanje moči ali le igrivost, a nekaj je gotovo. Ko le deset metrov stran od tebe tridesettonska gmota trešči ob morje, si gotovo priča enemu od najbolj neverjetnih prizorov živalskega sveta.
6. Kamniti masivi Isala
Nenavadne skalne formacije, soteske in mizaste gore v nacionalnem parku Isalo tvorijo pokrajino, ki je bolj podobna ameriški Arizoni kot ostalemu Madagaskarju.
Glavna pohodniška pot vodi najprej mimo naravnega rečnega kopališča v idiličnem okolju, ki med sončno pripeko nudi več kot dobrodošlo osvežitev, nato mimo zanimivega endemičnega rastja, med katerimi izstopajo pachypodiumi oziroma slonje noge, do globokega kanjona in se konča v gozdičku, ki nudi dom obročkastorepim makijem in Verauxovim sifakam. Ni slabo za nekajurni pohod, kaj ne?
7. Otroci in dobri prijatelji Pedra Opeke
Madagaskar spada med najbolj obubožane dežele sveta in tamkajšnji otroci se povečini rodijo v bedo in revščino. Še najslabše se godi otrokom prestolnice, ki se s tisoči sotrpinov borijo za zelo omejene resurse, povečini le za pest riža in raztrgane cape. V tako okolje je, kot sam pove, “bog poslal” našega rojaka Pedra Opeko, ki je dobesedno na smetišču zgradil stanovanjsko naselje Akamasoa (v prevodu "dobri prijatelji") s šolami in igrišči. V vsakem trenutku več kot štiridesetim tisočim malgašev s samega dna socialne lestvice omogoča dostojanstveno življenje in upanje na svetlejšo prihodnost.
Poleg modrih besed in toplega pogleda Pedra Opeke ter objemov in stiskov otrok Akamasoe pa sleherno potovanje po Madagaskarju enako močno zaznamujejo navihani nasmehi in iskrice v očeh malčkov ob prašnih poteh zahodnega dela otoka. Simpatični vzkliki “vazaha!”, kot imenujejo nas belokožne obiskovalce in iskrena zahvala za vsako igračo ali sladkarijo ostanejo s tabo še dolgo potem, ko zapustiš eno najbolj posebnih, prisrčnih in pristnih dežel tega našega planeta.
Če vas je morda pritegnil Madagaskar, si lahko več o enem naših najbolj pristnih, divjih in razburljivih potovanj naslednjega leta preberete na strani Potovanje Madagaskar 2025.
Sicer pa se le prijavite na e-novice iz divjine in ostanite na tekočem s podobnimi dogodivščinami.
Comments