Končno je prispel težko pričakovani mail: "La su póliza cumple con los requisitos de ingreso a Costa Rica." (vaša zavarovalna polica ustreza pogojem za vstop v Kostariko). Kostarika bo (če bo 🙏) naše četrto potovanje v slabem letu, od kar je svetu zavladal koronavirus. Vsa lanska potovanja so bila, zaradi manj turistov in nižjih cen, boljša od pred-koronskih. In z epidemiološkega vidika verjetno bolj varna od lokalne gneče na Rašici. A prihaja cenovni zasuk, predvsem v obliki dodatnih testiranj in zavarovanj. In kako zares zgleda v praksi?
Začelo se je februarja lani z Borneom, ko je koronavirus pustošil po Wuhanu in okolici ter so Borneo posledično zaprli za turiste s Kitajske. Kako dobro zgleda na Borneu brez turistov, smo že pisali, o tem pa zgovorno priča tudi spodnja fotografija. Glede tega potovanja morda zgolj še to, da smo se brez težav uspeli vrniti še pred zaprtji letališč in se nato med spomladanskim valom epidemije, vključno s prvomajskimi počitnicami, ki bi bile sicer rezervirane za tigre v Indiji in Nepalu, doma socialno distancirali od vseh in vsega.
Prva testiranja na koronavirus so nas pričakala zgodaj poleti na Islandiji, ko smo se s cmokom v grlu sprehajali po Reykjaviku, dokler ni priletel sms: "You have not been diagnosed with COVID-19. Enjoy your trip to Iceland!" In smo ga res užili, varno odmaknjeni od drugih ljudi, kar je, kadar ni turistov, na sicer redko poseljeni Islandiji zelo enostavno in izjemno lepo. Če pa je še po znosnih cenah, potem Islandija, vsaj v Evropi, zmaga brez konkurence. O naših severnih obzorjih smo nato objavili nekaj vtisov na družbenih omrežjih in prejeli na desetine sporočil sorodnih popotniških duš, ki smo jim potem pomagali odkriti Islandijo s hitrimi itinerariji in praktičnimi nasveti.
Jesen je sovpadla z nastopom drugega vala epidemije in skoraj edina zelena oaza na zemljevidu rdeče obarvanih visoko tveganih destinacij je bila Kreta, pravzaprav njena divja plat. Spet skoraj sami na letalu in spet negativno testirani na letališču smo pristali v nekem drugem svetu. Raziskovanje otoka, ki sicer nikakor ni neznan turistom, pa je bilo tako izjemno dobro, da si v pozni jeseni kaj boljšega težko zamisliš.
Seveda so nas doma pričakali ukrepi, ki se jih kar se da odgovorno držimo, a obenem težko razumemo na primer zaprtje na občine, ki nas željne narave in svežega zraka ob vikendih naravnost sili v manj varno okolje velikih množic. Čas si krajšamo s čim drugim kot z načrtovanjem naslednjih potovanj in pred meseci smo se, v upanju na in zaupanju v učinkovitost ukrepov in cepljenja, ki naj bi zajezili epidemijo, odločili splanirati povratek v Kostariko.
In zdaj smo tu. Z letalskimi vozovnicami za Kostariko v žepu, fleksibilnimi seveda, da lahko dobimo celo denar nazaj, če bo treba. Na primer če naši zaprejo meje, če bodo ukinjene letalske povezave ali če Kostaričani uvedejo karanteno ob prihodu. Ah, v resnici se ne bo zgodilo nič od tega. V praksi so problemi naslednji. Vsak teden dobiš mail od Air France-a, da so ukinili tvoj let in te prestavili na drugega, ponavadi dva dni prej ali pozneje od prvotnega. Nato jih ti prosiš, če te prestavijo na povezavo prek Pariza, ker v Amsterdamu po novem zahtevajo PCR test tudi za tranzitne potnike. Skladno s spremembami predvidenih prihodov in odhodov seveda redno spreminjaš rezervacije rent-a carja in namestitev. Medtem po celi Evropi iščeš zavarovalnico, ki bi ti prodala zavarovalno polico, kot jo zahtevajo v Kostariki, a da te ne stane celega bogastva. In razmišljaš, kako vzeti otroke iz šole za tistih nekaj dodatnih dni po počitnicah. Ups, pa saj niso v šoli že tri mesece. Šalo na stran, mi še kar verjamemo, da bomo otrokom in sebi lahko s potovanji še naprej širili obzorja. Pa jih bomo res? Spremljajte nas v naslednjem obdobju na Facebook in Instagram profilih Z družino v divjino in bodite zelo na tekočem.
Katero zavarovanje pa je tisto pravo, da ga sprejmejo?